Število smrtnih žrtev, ki so posledica sobotne vojaške invazije Združenih držav Amerike na Venezuelo, se je po navedbah visokih venezuelskih predstavnikov povzpelo na 80. Kot poroča časnik The New York Times, obstaja resna nevarnost, da bo število mrtvih še naraščalo, saj so številni ranjeni v kritičnem stanju. Ameriška operacija, katere primarni cilj je bila odstranitev in zajetje predsednika Nicolása Madura, je sprožila obsežne spopade med ameriškimi silami in venezuelskimi varnostnimi strukturami. Venezuelska prestolnica Caracas in preostali deli države ostajajo v stanju skrajne negotovosti. Medtem ko so ameriške sile uspešno izvedle zajetje predsednika Madura in njegove soproge Cilie Flores, so poročila o žrtvah med civilisti in vojaki povzročila ostre odzive v regiji. Iranska tiskovna agencija IRNA in ruski medij RT povzemata navedbe, da se država po vpadu tujih sil spopada s popolnim političnim in varnostnim vakuumom. Trenutne razmere kažejo na eno najresnejših vojaških zaostritev v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Število smrtnih žrtev sobotne vojaške invazije Združenih držav Amerike na Venezuelo se je po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj 80. Kot poroča časnik The New York Times, so med žrtvami tako civilisti kot pripadniki venezuelskih varnostnih sil. Visoki venezuelski uradnik je ob tem opozoril, da bi končno število mrtvih lahko še naraslo, saj se razmere na terenu še vedno razvijajo. Operacija se je začela v zgodnjih sobotnih urah z močnimi eksplozijami, ki so pretresle prestolnico Caracas. Napad je sprožil val globalnih napetosti in ostre obsodbe s strani mednarodne skupnosti. Ameriška vojaška dejavnost v regiji, ki se je stopnjevala v zadnjih mesecih, je tako prerasla v neposreden oborožen spopad z namenom spremembe režima v državi, kar je Venezuela v preteklosti že večkrat napovedala in skušala preprečiti po diplomatski poti.

Venezuelska prestolnica Caracas in preostali deli države so po poročanju tujih tiskovnih agencij vstopili v obdobje velike negotovosti, potem ko so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji zajele in odstranile dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Po uradnih podatkih, ki jih navajajo viri pri New York Timesu, je število smrtnih žrtev ameriške invazije naraslo na 80, med katerimi so tako civilisti kot pripadniki varnostnih sil. Oblasti opozarjajo, da bi končno število žrtev lahko še naraslo, saj se razmere na terenu po sobotnih eksplozijah v prestolnici še niso povsem umirile. Prebivalci Venezuele se v pričakovanju prihodnjih dogodkov zadržujejo v svojih domovih, ulice prestolnice pa ostajajo nenavadno tihe. Operacija, ki jo je ukazala administracija predsednika Donalda Trumpa, je sledila obtožbam o narkoterorizmu in po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva vključevala tudi Madurovo družino. Medtem ko so ZDA operacijo označile za uspešno, so lokalne oblasti v Caracasu že pred tem obtožile Washington zračnih napadov na civilne cilje. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških vaj ameriške vojske v bližini venezuelskih meja.

Ruske oblasti so z namenom pridobivanja dodatnih sredstev za nadaljevanje invazije v Ukrajini uradno zvišale stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Nova davčna politika, ki začne veljati z novim letom, je neposreden odziv na naraščajoče finančne potrebe ruske vojne ekonomije. Kremelj s tem ukrepom prelaga stroške vojaških operacij na pleča ruskih državljanov, saj vojna v Ukrajini zahteva vedno večja proračunska sredstva za vzdrževanje ofenzive. Preusmeritev v vojno gospodarstvo je povzročila povečan pritisk na državne finance, saj Moskva pospešeno vlaga v oborožitveno industrijo in logistiko. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povišanje DDV-ja prineslo več milijard dodatnih prihodkov v državno blagajno, kar bo Rusiji omogočilo podaljšanje konfliktov kljub mednarodnim sankcijam. Ukrep obenem kaže na dolgoročno naravnanost Rusije k vzdrževanju vojaške moči, medtem ko se prebivalstvo spopada z višjimi življenjskimi stroški in inflacijo.